Intersport katalog

Na splošno velja prepričanje, da so smuči daleč najpomembnejši del smučarske opreme. Ta trditev drži le delno, saj smučem pripada le petdesetodstotni delež celote. Drugih petdeset odstotkov gre smučarskim čevljem. Glede na to, da smo v njih obuti ves dan in to v precej neugodnih vremenskih razmerah, jim morda pripada še kakšen odstotek več. A dejstvo je, da se tisti najbolj fini občutki s smuči prav preko čevljev prenašajo na smučarja. Z drugimi besedami to pomeni, da še tako dobre in učinkovite smuči povsem izgubijo svoje dobre značilnosti, če nimajo podpore kompatibilnih smučarskih čevljev. Verjetno bi v idealnem svetu bili smučarski čevlji in smuči povsem integrirani. Ker to iz različnih razlogov ni mogoče, se proizvajalci temu trudijo čim bolj približati. Smučarski čevlji so namreč tisti del opreme, s pomočjo katerega sile telesa prenašamo na smuči. Seveda proizvajalci pri njihovem snovanju pogosto naletijo na precej nenavadne kombinacije. Smučarski čevlji morajo namreč čim bolj tesno oprijeti nogo, hkrati pa morajo nuditi tudi čim večjo stopnjo udobja. Združiti to dvoje je precej zapletena naloga. Poleg tega pa morajo smučarski čevlji ustrezati telesni moči, konstituciji in teži ter seveda nivoju smučarskega znanja. VELIKOST Prvo pravilo pri izbiri je, da morajo biti smučarski čevlji prave velikosti. Če izberemo prevelike, noga pri smučanju ne bo trdno na svojem mestu. Morebitno premikanje zakrije sliko o pravih občutkih, poleg tega pa vse skupaj ni najbolj varno. Če izberemo premajhne, pa v njih ne bomo zdržali dalj časa, noge bodo boleče in pojavili se bodo zoprni žulji. Dejstvo je, da v primeru smučarskih čevljev pravo velikost ni tako enostavno odkriti, kot se to zdi na prvi pogled. Zato se je izbiri čevljev treba posvetiti z izdatno mero natančnosti in sistematike, predvsem pa je treba upoštevati nekaj osnovnih načel: • za začetek si stopala najprej natančno izmerimo. Večina proizvajalcev namreč svoje izdelke označuje s pomočjo tako imenovane mondo klasifikacije, ki omogoča razmeroma zanesljivo primerljivost med posameznimi proizvajalci; • večina proizvajalcev z eno številko zunanje školjke pokriva dve številki stopala; • obuti je treba oba čevlja, ju trdno zapeti in ju imeti na nogah vsaj deset minut; • pri pomerjanju se postavimo v smučarsko prežo, kolena potisnimo nekoliko naprej in ugotovimo, če je noga z vseh strani dobro objeta; • predvsem peta mora biti trdno na svojem mestu; • priporočljivo je pomeriti več modelov različnih proizvajalcev. Na ta način bomo ugotovili, kaj najbolj ustreza obliki stopala. TRDOTA Podobno pomembna kot velikost je tudi trdota smučarskih čevljev. Kako trde čevlje si bomo izbrali, je odvisno predvsem od nivoja smučarskega znanja in telesne teže. • trši čevlji so namenjeni smučarjem z bodisi zelo dobrim smučarskim znanjem bodisi z višjo telesno težo; • trdoto čevljev označujemo s tako imenovanim fleksom, ki ga označujejo številke od 50 do 150. Tekmovalci smučajo v čevljih, ki nosijo oznako od 130 do 150. Odličen rekreativec, ki ni težji od 80 kilogramov, si ponavadi izbere čevlje z oznako med 90 in 110. Za povprečnega rekreativca pa zadošča trdota okoli 70. Ženskam so namenjeni mehkejši modeli; • povprečni rekreativci naj ne posegajo po pretrdih modelih smučarskih čevljev. S tovrstno napačno izbranimi čevlji si bodo namreč močno zmanjšali užitke na snegu, poleg tega pa je v neprimernih čevljih skorajda nemogoče zdržati ves dan. KLASIFIKACIJA Smučarske čevlje delimo na vsaj štiri osnovne skupine. Pri tem upoštevamo nivo smučarskega znanja, število smučarskih dni in spol: • najboljši smučarji so v iskanju maksimalnega smučarskega užitka in čim boljših občutkov pripravljeni tudi nekoliko potrpeti. Njim so namenjeni smučarski čevlji, ki so v svojem bistvu izpeljanke tekmovalnih modelov. Gre za precej trde čevlje, katerih fleks se giblje med 100 in 130, nudijo odličen oprijem noge, vendar so zaradi tega nekoliko manj udobni; • dobri rekreativci se bodo zadovoljili z nekliko mehkejšimi modeli, katerih fleks se giblje med 90 in 110. Vendar so ti modeli precej bolj udobni in omogočajo celodnevne smučarske užitke; • povprečni rekreativci udobje postavljajo na prvo mesto. Njim so namenjeni mehkejši modeli smučarskih čevljev (fleks med 70 in 90), ki so odlično toplotno izolirani (nekateri modeli ponujajo tudi možnost uporabe posebnih grelcev). V teh čevljih je brez težav možno zdržati ves dan; • večina proizvajalcev misli tudi na ženske, ki jih pogosto zebe v noge. Njim so namenjeni posebni modeli, ki jih odlikuje kombinacija udobja in odlične toplotne zaščite. Kar nekaj modelov ponuja tudi možnost gretja s posebnimi grelci. NEGA Smučarski čevlji imajo razmeroma dolgo življenjsko dobo. Če smučamo petnajst do dvajset dni na sezono, zdržijo približno pet let. V tem času namreč spominska pena, iz katere je zasnovan notranji čevelj, izgubi večino svojih značilnosti, poleg tega pa se utrudi tudi plastika, iz katere je izdelana zunanja školjka. A ta trditev drži le, če jih primerno vzdržujemo: • po smuki je treba smučarske čevlje obrisati in posušiti; • priporočljivo je tudi izvleči notranji čevelj in ga posušiti ločeno od školjke; • suhe čevlje je treba hraniti v zapetem položaju, saj plastika, iz katere je izdelana zunanja školjka, le na ta način ohranja svojo obliko; • pred uporabo čevljev nikakor ne smemo pustiti na hladnem, saj je predvsem trše modele takorekoč nemogoče obuti, če so mrzli. Smučarski čevlji skrbijo, da je noga pri smučanju na svojem mestu in da se občutki s smuči čimbolj nemoteno prenašajo na smučarja.  35