ČLANEK
Boljša silažna koruza, večja prireja
mleka in mesa
Sodobni prireji mleka in mesa postajata za govedorejce vedno zahtevnejši. Vsak
sodoben rejec išče napredek za svojo čredo v genetiki živali, zagotavljanju ustrezne-
ga zdravstvenega stanja živali, izbiri najboljših živali z največjim potencialom za
prirejo in pridelavi najboljše možne lastne osnovne krme za izkoristek rejskega
potenciala živali. Poslanstvo semenarske hiše Agrosaat je, da z novimi sortami
in semeni na trgu zagotovi večjo kakovost osnovne krme, ki jo prinaša napredek v
žlahtnjenju. Pri tem smo še posebej osredotočeni na osnovno krmo: v silažno koruzo
kot glavni vir energije in kakovostno travinje, ki zagotavlja največje možne priraste in
največjo možno prirejo mleka. Poznavanje potreb živali, dobro zdravstveno stanje
le-teh ter dobro poznavanje rastlin so nujno potrebni za to, da dosežemo visoko
zastavljene rejske cilje.
Sodobne smernice žlahtnjenja silažne ko-
ruze so seveda usmerjene v čim večji pridelek
silažne mase. Ostale zahteve za sodobne hi-
bride so: odpornost rastlin na poleganje, tole-
ranca na poletni stres, odpornost na bolezni,
zdravo listje in storži, po novem pa si prizade-
vamo tudi za visoko kakovost prebavljive vlak-
nine (koruznice).
Energija za prirejo mleka in mesa iz zrnja
– škroba nam je najbolj poznana iz pretek-
losti. Škrob je za živali popolnoma prebavljiv
in tudi najlažje merljiv. Na vsebnost škroba v
koruzni silaži lahko vplivamo s časom spravila
in višino žetve s kombajnom. Kasneje spra-
vljamo silažno koruzo ter višje jo žanjemo, več
je škroba v silažni masi. Normalne vsebnosti
škroba v silažni koruzi so 250–350 g na kg suhe
snovi (SS). Če poenostavimo to ugotovitev, to
pomeni približno 30 % škroba v SS silažne koru-
ze. Izjemna so leta z manjšo vsebnostjo škroba,
npr. preteklo leto, ko so imele zaradi suše priza-
dete rastline manjše storže ali pa jih sploh ni
bilo. Takrat rastlina do neke mere nadomesti
pomanjkanje škroba s povečano prisotnostjo
enostavnih sladkorjev v koruznici.
Drugi, do pred nekaj let manj poznan,
vendar zelo pomemben vir energije za prirejo
mleka in mesa je vlaknina oziroma celične
stene, ki sestavljajo liste in steblo. Vlaknina
predstavlja približno 40 % zaužite SS pri živalih
(400 g/kg suhe snovi). Zanimiva pa je velika
razlika v kakovosti oz. prebavljivosti celičnih
sten – vlaknine (koruznice). Pri tem imamo v
mislih celulozo in hemicelulozo ali z drugimi
besedami vlaknino, topno v nevtralnem deter-
gentu. Označimo jo s kratico NDF. Prebavljivost
Pripravil:
Jože Mohar
se giba med 43 in 58 % pri najbolj prebavljivih silažnih koruzah. Razliko v prebavljivosti vlaknine
strokovno merimo z DINAG-vrednostjo, ki je poimenovanje za prebavljivost vlaknine brez škroba in
enostavnih sladkorjev. 1 % razlike v prebavljivosti vlaknine prinaša že razliko v prireji mleka za 0,14
NEL/kg SS. V preteklih letih smo rejce intenzivno opozarjali na čas spravila koruze pri skupni sušini
med 30 in 35 %, saj je skupna sušina pri spravilu koruze izjemnega pomena za njeno prebavljivost!
Odgovor na te znanstvene izsledke in izzive je program LG Animal Nutrition, ki ga je Agrosaat
uvedel na slovenski trg pred tremi leti. Koruze iz tega programa prepoznamo po rumeni nalepki in
kratici LG Animal Nutrition na vreči semena. Program se med govedorejci nezadržno širi, saj daje
dokazano pozitivne učinke v prireji mleka in mesa. Samo podatek, da je ta program v treh letih po
uvajanju v Sloveniji zasedel že 25-odstotni delež v setveni strukturi silažnih koruz je zelo zgovoren!
Nazoren primer prikazuje, kaj prinaša bolje prebavljiva silažna koruza:
Z 1 ha koruze za silažo lahko pridelamo na primer: 15.000 kg SS/ha.
Povečanje prebavljivosti organske snovi za 1 % prinaša v 1 kg suhe
snovi (SS)
povečanje energije za prirejo mleka za 0,14 NEL
.
Pomeni povečan pridelek energije/ha:
15.000 kg SS/ha x 0,14 NEL/kgSS =
2100 NEL/ha več!
Za prirejo 1 kg mleka potrebuje krava molznica približno 3,14 NEL.
Pomeni: 2100 NEL/ha / 3,14 NEL/kg mleka =
670 kg mleka več iz 1 ha koruze
,
ki ima za
1 % boljšo prebavljivost organske snovi oz. vlaknine!
ŠE FINANČNI POGLED NA VEČJO PREBAVLJIVOST KORUZE PREKO MLEKA:
(povprečna cena mleka 0,35 €/kg).
Za 1 % bolj prebavljiva silažna koruza prinaša iz 1 ha za kmetijo
dodaten prihodek:
670 kg več mleka/ha x 0,35€/kg mleka =
235 € več/ha
.
POZOR:
235 € več dohodka
iz 1 ha boljše silažne koruze pri enakem pridelku!
19
