Kolofon:
Gospodarjev priročnik 2014
Izdal in založil:
Agrosaat, d. o. o.
Pridružujemo si pravico do morebitnih napak.
Lektoriranje:
Simona Zvonar
Oblikovanje:
Barbara Šušteršič
Fotografije:
arhiv Agrosaat, Raiffeizen Agro (HR), iStockphoto
Fotografije na naslovnici in na začetku vsakega poglavja:
Tisk:
Dalmatin, Ljubljana
december 2013
KORUZA
KAZALO:
Spoštovani!
5
POSKUSNA POLJA 2013
21
KROMPIR
31
METULJNICE IN OLJNICE
43
TRAVINJE, SIRKI IN DOSEVKI
49
JARA IN OZIMNA ŽITA
61
19
45
55
71
77
APNENA GNOJILA
65
ZELENJAVA IN OKRASNI VRT
STROKOVNI ČLANKI:
Boljša silažna koruza,
večja prireja mleka
in mesa
Soja - rastlina prihodnosti
Za gospodarno pridelovanje
krme
je pomembno poznavanje
travne ruše
Primeren pH tal omogoča
optimalno delovanje drugih
gnojil
Ni vrta brez barvitih,
okusnih in zdravih plodov
paprike ali vročih in
pekočih feferonov
73
Konec novembra je bila v evropskem parlamentu predstav-
ljena študija, ki napoveduje, da bo leta 2050 na zemlji živelo
9,7 milijarde ljudi. Številka je resnično velika, še posebno z
vidika pridelave potrebne hrane. Količino svetovne pridelave
hrane bo treba praktično podvojiti. S stališča pridelovalnih
površin to sicer ni nemogoče, vendar bo potrebno te do-
datne površine tudi obdelati in posejati. Glede obdelave se
seveda ne pričakuje posebnih težav, saj je rezerv v proiz-
vodnji kmetijske mehanizacije še kar nekaj. Drugače pa je
s pridelavo semena. Pred slabimi dvajsetimi leti, ko sem
začel delati v semenarstvu, je veljalo načelo, da ima vsaka
resna semenarska hiša vedno na zalogi toliko semena, da
pokrije polovico potreb, tudi če ima v tekočem letu popoln
izpad semenske pridelave. Dandanes to na žalost ne drži več.
Delno je k temu prispevala splošna ekonomska situacija, še
bolj pa nekaj izredno slabih letin v zadnjem desetletju. Prva je
bila leta 2003, sledila je leta 2007, zadnja pa bila v letu 2012.
Omenjeno velja za semensko pridelavo v Evropi. Evropa je kot
celina največja proizvajalka semen na svetu, zato se njene
slabe letine v semenski proizvodnji odražajo tudi na svetovnih
trgih. Semenarska industrija si ni popolnoma opomogla že od
leta 2003, saj se zaloga semen od takrat ni obnovila niti na
minimalno rezervo. Povedano drugače, če bi se ponovili dve
slabi leti, semena niti za pridelavo semena ne bi bilo dovolj.
Prav zato, da ne bi prišlo do resnih težav pri oskrbi semen na
lokalnih trgih, je semenarska panoga zelo močno prepletena
in razpršena po vseh celinah sveta. V Agrosaatu pridelamo
približno polovico semena v Sloveniji, seveda pa smo kot
vodilno semenarsko podjetje preko svojih partnerjev močno
vpeti v svetovne tokove semen, zato tudi pridelava lokalno
pridelane hrane ni ogrožena.
Na srečo je bila pridelava semena v letu 2013 skoraj nor-
malna, zato ga bo v letu 2014, kot kaže, dovolj. Stalna
preskušanja in primerjanja novih sort z obstoječimi nam
omogočajo, da imate uporabniki našega semena vedno na
razpolago najnovejši semenski material, ki zagotavlja uspeh
v proizvodnji tudi v prihodnosti.
Torej, posejmo prihodnost.
Simon Grmovšek,
direktor
Agrosaat, d. o. o.,
Dolenjska cesta 250 a, Lavrica, 1291 Škofljica
T: 01 514 00 70, E:
, W:
