ČLANEK
Za gospodarno pridelovanje krme
je pomembno poznavanje travne ruše
Proizvodni potencial in zaloga voluminozne krme sta za načrtovanje v kmetijskem
gospodarstvu in nadaljnjo govedorejsko proizvodnjo pomembna dejavnika. Pridelava
voluminozne krme je odvisna tudi od številnih dejavnikov, na katere nimamo vpliva.
Vreme in tip tal sta zagotovo dva od njih. Na nekatere dejavnike pa lahko vplivamo
in se jim v določeni meri tudi prilagajamo. Na pridelavo krme lahko vplivamo z izbiro
posevka oz. mešanice, z gnojenjem, zapnenjem, košnjo (pogostost, višina) ... Dobra
trajna travna ruša ima v svoji sestavi 60–70 % trav, 10–30 % metuljnic in čim manj
zeli. Naš proizvodnji cilj mora biti čim višji delež kakovostnih trav in metuljnic ter čim
manj nezaželenih zeli. Detelje so tiste, ki dajo boljšo kakovost, trave pa večji pridelek.
Med zeli spadajo najpogostejši pleveli na travinju, kot so ščavje, rman, regrat, lakota
in nekateri širokolistni njivski pleveli, ki negativno vplivajo zlasti na pridelek in kakovost
krme s travinja. V njivskem kolobarju se srečujemo predvsem s sejanim travinjem.
Govorimo torej o pridelovanju trav, metuljnic in njihovih mešanic. Slednje zaradi svoje
pestre sestave zagotavljajo večjo stabilnost pridelka. Ne glede na to, ali gre za trajno
ali njivsko travinje, je pomembno, da izberemo ustrezno mešanico, ki bo prilagojena
trajanju in vrsti rabe, intenzivnosti pridelave in tipu tal. Pravilna izbira nam omogoča
dokaj stabilne in zanesljive pridelke tudi v slabših pridelovalnih razmerah.
Kaj vpliva na kakovost
ravne ruše?
Raba travinja
skupaj z gnojenjem odlo-
čilno vpliva na pridelek in botanično sestavo
travne ruše pri intenzivnem pridelovanju,
medtem ko imajo pri ekstenzivnem pridelovanju
večji vpliv talno-podnebnimi dejavniki. Travinje
moramo kositi vsaj 6 cm visoko, optimalno je 7
cm. Tla naj bod o ob košnji primerno osušena.
Gnojenje
najhitreje in najučinkoviteje
spremeni botanično sestavo travne ruše ter
vpliva na pridelek in kakovost krme. Količina
uporabljenih gnojil je odvisna od pogostnosti,
načina rabe in sestave ruše. Posebna pozor-
nost velja gnojenju z dušikom. Če so tla dobro
založena z dušikom v ruši, prevladujejo trave
in zeli. Ko dušika v tleh začne primanjkovati,
se uspešneje širijo metuljnice.
Pri metuljnicah zaradi sposobnosti vezave
dušika iz zraka ni potrebno gnojenje s tem
hranilom ali pa le v manjših količinah. Če jih
pretirano dognojujemo z dušikom, nam bodo
izginile iz travne ruše.
Pozorni moramo biti tudi na pH-vrednost.
Prenizek pH pogosto otežuje, zmanjšuje dos-
topnost do hranil (predvsem do fosforja), po
tujih podatkih pa tudi zmanjšuje izkoristek
dušika.
Preglednica:
Relativna učinkovitost dušika
glede na pH-vrednost tal,
vir: CELAC; Les
Amendements Calciques et Magnesiens (Unser
Lagerhaus/Agrar, Grünland, 2013).
Pripravila:
Jožica Dolničar
pH-vrednost
učinkovitost N v %
pH 7
100
pH 6,5
95
pH 6
89
pH 5,5
77
pH 5
43
55
Graf:
Relativna učinkovitost fosforja glede na pH vrednost tal
120 %
100 %
80 %
60 %
40 %
20 %
0 %
5,0 pH
6,0 pH
6,5 pH
Relativna učinkovitost P (%)
34 %
75 %
100 %
Posebna pozornost velja gnojenju travinja
z gnojevko. Priporočljivo je, da je gnojevka
razredčena z vodo v razmerju 1:1 ali vsaj 1:0,5
v odmerku do 12 m
3
/ha za posamezni odkos.
Uporaba pregoste gnojevke v prevelikih od-
merkih neugodno vpliva na travno rušo. Po-
sledice nepravilne rabe so njeno propadanje,
redčenje in ožigi. Še posebej je to izrazito v
sušnih obdobjih.
Talno-podnebne razmere.
Vedno večjo
težavo pri pridelovanju krme predstavljajo
sušna obdobja v poletnih mesecih, še pose-
bej na lažjih tleh. Na takšnih rastiščih je zato
