ČLANEK
Soja - rastlina prihodnosti
Pripravila:
Petra Šolar
Soja je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki se v svetovnem merilu prideluje v zelo
velikem obsegu. Največje države proizvajalke so ZDA, Argentina in Brazilija, delež
pridelave v Evropi pa predstavlja le 0,4 % svetovne pridelave. V prehrani človeka
in živali predstavlja soja pomembno oljnico in beljakovinsko stročnico, zato se
pridelovalne površine vsako leto še povečujejo.
V Sloveniji jo pridelujemo v majhnem
obsegu, vendar se pridelava že nekaj let
povečuje. V lanskem letu smo jo tako pride-
lovali na 270 ha kmetijskih zemljišč, kar je v
primerjavi z letom prej podvojena površina.
V primerjavi s površino izpred petih let se je
pridelava povečala trikratno. Slovenija se
pridružuje skupini držav, ki si prizadevajo za
povečanje pridelave soje, in sicer soje brez
gensko spremenjenih organizmov. Zavedati se
moramo, da je potrebno zmanjšati odvisnost
od uvoza beljakovinskih komponent, med nji-
mi na prvem mestu soje, ki jo Slovenija največ
uvozi za potrebe krmnih mešanic. Stopnja
samooskrbe s sojinimi tropinami je v Sloveniji
zelo nizka in je ocenjena zgolj na 0,3 %.
Pri pridelavi soje brez gensko spremenje-
nih organizmov je v zadnjih letih velik napre-
dek doživela Avstrija. Kmetje so spoznali, da
je pridelava dokaj nezahtevna, stroški proiz-
vodnje pa razmeroma nizki, zato jo v kolo-
bar vključujejo vse pogosteje. Prav tako ima
soja brez gensko spremenjenih organizmov
številne prednosti, Avstrija pa zaradi takšne
pridelave velik ugled. Kot v Avstriji imamo tudi
v Sloveniji primerne obdelovalne površine,
ugodne klimatske pogoje in ustrezne, seveda
vse gensko nespremenjene sorte, ki prihajajo
iz Avstrije.
Soja se izredno dobro vključuje v kolo-
bar žita – koruza, zato lahko z njeno setvijo
izboljšamo pestrost kolobarja. Tudi pri pride-
lovalcih, ki imajo v kolobarju veliko sejanih
travnatih površin, se setev lepo vključuje po
prvem odkosu travinja. S setvijo lahko ogrom-
no pridobimo, saj soja obogati tla z dušikom, ki
ga s pridom izkoristijo prihodnje rastline, hkra-
ti pa pridelamo bogato beljakovinsko kompo-
nento. Pomembno je tudi dejstvo, da se soja v
Sloveniji prideluje v tako majhnem obsegu, da
se škodljivci in bolezni še ne pojavljajo. Hek-
tarski pridelki so bili v letu 2013 okoli 2 do 2,5
tone/ha, kar okoli 2 toni manj kot v letu 2012.
To je zagotovo posledica visokih temperatur in
pomanjkanja padavin. O napakah v tehnologi-
ji bi težko govorili, ker je ta zelo enostavna in
nezahtevna. Kljub suši je bila proizvodnja še
vedno ekonomsko upravičena, kajti v pridelavi
soje ni visokih proizvodnih stroškov.
Kadar se pridelovalec odloči za pride-
lovanje alternativnih poljščin, kamor spada
tudi soja, je ključnega pomena poznavanje
trga oz. možnosti prodaje, če pridelka ne po-
rabi v lastne namene. Pri večini takšnih kultur
je odkupna cena znana, zato ima pridelovalec
možnost, da pogodbo sklene že ob setvi po
naprej poznani ceni. Druga možnost pa je, da
se počaka do žetve in se pridelek proda po
takratni ceni na trgu. Za večino alternativnih
kultur je povpraševanje večje od ponudbe,
zato so tudi odkupne cene zadovoljive. Cenov-
no tveganje je pri soji manjše kot pri žitih, pri
katerih v zadnjih letih cene izjemno nihajo (še
posebej pri koruzi). Med odkupovalce alterna-
tivnih poljščin spada tudi podjetje Agrosaat.
V preteklem letu smo odkupili prve količine
soje. Z odločitvijo za pridelavo soje vam s
tem zagotavljamo tudi odkup alternativnih
poljščin pri nas.
Ker se število ljudi iz dneva v dan
povečuje, soja pa predstavlja bogat prehran-
ski vir, bodo potrebe po tej surovini naraščale
tudi v prihodnje. Soja je tudi poljščina, katere
pridelovanje je izredno zanimivo, predvsem
zaradi pozitivnih vplivov na kolobar in nizkih
stroškov proizvodnje.
Tabela:
Rezultati sortnega poskusa soje
(Vir: KGZ MS, Gornji Slaveči, 2013)
sorta
vlaga
v %
pridelek v kg/ha
ALIGATOR
15,8
3.233
JOSEFINE
14,9
2.733
GALLEC
18,0
2.300
povprečje Agrosaat:
16,2
2.755
povprečje 10 sort:
16,3
2.655
45
