11
Pri posameznihmanjših gradbenih ukrepih približno 2,5 do 3,0mbolj globoko skopljemo tla, kot je to potrebno
za temelje same. V poglobljeno gradbeno jamo položimo odporno perforirano folijo iz umetne mase, njeno
perforacijo dimenzioniramo tako, da vzpostavimo želeno reducirano hitrost horizontalnega toka talne vode.
Poglobljeno gradbeno jamo moramo na koncu zasuti in nosilno izolirati, pri čemer kot material za zasipanje
ponovno uporabimo izkopani naravni material. Namesto perforirane folije lahko uporabimo tudi plast talnega
materiala z manjšo prepustnostjo vode. Tudi to je potrebno določiti z ekspertizo gradbenega zemljišča.
V primeru večjih gradbenih posegov priporočamo, da gradbišče obdate s koli, ki dušijo tresljaje. Pri tem
izvrtine v določenem horizontalnem razmaku ovijte in na koncu zasujte z dobro utrjenim talnim materialom.
Pri zasipanju v obliki plasti je treba material ustrezno utrditi. Med utrjevanjem utrdimo tudi naravna tla med
posameznimi piloti in zmanjšamo prepustnost za talno vodo. O vseh ukrepih, ki so povezani s talno vodo, se
je treba posvetovati s pristojnimi službami za varovanje voda.
Tudi v primeru večjih horizontalnih premikov segrete talne vode opažamo pozitivna dejstva, da prostornina
zračnih por nad plastmi talne vode predstavlja dobro izolacijsko plast. Slednje učinkovito preprečuje uhajanje
shranjene toplote izven tlorisa stavbe v zemeljsko atmosfero.
4. OSNOVNI ENERGETSKI IZRAČUNI
Da bi lahko izvedli osnovne energetske izračune za stavbo in da bi lahko ugotovili toplotne potrebe oziroma
potrebepohlajenju, sovnaprej potrebnenekatereugotovitve, kot naprimer prevladujoča zunanja temperatura
na kraju gradnje, želena ali zahtevana notranja temperatura, konstrukcijska izgradnja zunanjih sten, uporaba
stavbe itd.
4.1 Notranje in zunanje temperature
Zunanje temperature so v Nemčiji opredeljene kot povprečne vrednosti po DIN V 4108-6 in podane v Tabeli 4.1.
Če v določeni državi ni opredelitev, lahko meteorologe vprašate o mesečnih povprečnih vrednostih za zadnja leta.
Iz mesečnih povprečnih vrednosti zadnjih let lahko izračunate mesečne povprečne vrednosti, ki predstavljajo
osnovo za energetski izračun. Upoštevajte varnostne pribitke in odbitke ali morebitna 'odstopanja', kakršno je na
primer v Srednji Evropi s soncem bogato leto 2003, in jih pri povprečnem izračunu ne smete upoštevati. Povprečna
zunanja letna temperatura preko celega leta v Nemčiji znaša na primer 8,9 °C in je pri energetskem izračunu ne
upoštevamo neposredno.
