12
T.H. Technology Consulting Holding AG
Tabela 4.1. Povprečne mesečne temperature v Nemčiji po DIN V 4108-6
t
A
t1
Δ T
(
0
C)
(
0
C)
(K)
Januar
-1,3
19,0
20,3
Februar
0,6
19,0
18,4
Marec
4,1
19,0
14,9
April
9,5
19,0
9,5
Maj
12,9
19,0
6,1
Junij
15,7
19,0
3,3
Julij
18,0
19,0
1,0
Avgust
18,3
19,0
0,7
September
14,4
19,0
4,6
Oktober
9,1
19,0
9,9
November
4,7
19,0
14,3
December
1,3
19,0
17,7
LETNA
8,94
10,05
t
A
- Povprečna zunanja temperatura, t
1
- Predpisana notranja temperatura, ∆T- Temperaturna razlika
Glede notranje temperature je priporočeno, da je ne nastavljamo na maksimalne želene temperature za
enega ali več notranjih prostorov, temveč povprečno temperaturo za celotno stavbo. V Nemčiji je to 19 °C po
DIN V 4108-6.
V okviru energetskih izračunov nastavitvenih temperatur temperaturne bariere morate upoštevati naslednje:
številne meritve različnih projektov v različnih klimatskih območjih so pokazale, da temperatura zemeljsko
ogrevane vode v cevnih napeljavah talne plošče pred dotokom v temperaturno bariero zunanjih sten znaša 20
do 21 °C, če je bila od spomladi do jeseni, torej preko celega poletja, sončna toplota absorbirana in shranjevana
v zemeljski zbiralnik. Če upoštevamo malenkostno izgubo v napeljavi, lahko temperaturo temperaturne
bariere nastavimo na najmanj 18 °C.
Ob začetku obratovanja v stavbi, na primer v oktobru, če prej shranjevanje toplote ni bilo možno, je potrebno
temperaturo temperaturne bariere nastaviti na 10 °C. Med temi vrednostmi lahko ustrezno določimo
srednjo vrednost. Tako izračunamo letno potrebo po toploti za različne stopnje shranjevanja toplote. Če torej
izhajamo iz tega, da je na začetku na voljo manj shranjene toplote, moramo v tej začetni fazi dodatne potrebe
po toploti pokrivati z ostalimi ukrepi. Pri tem se izvede dogrevanje dovodnega zraka ali segrevanje vode za
temperaturno bariero. Takoj, ko je v zemeljskem zbiralniku shranjene dovolj toplote, se lahko tem posebnim
ukrepom odpovemo.
V zvezi s tem je na podlagi dolgoletnega zbiranja izkušenj pridobljena ugotovitev, da tudi ob intenzivnem
shranjevanju toplote v zemlji temperatura pod talno ploščo, razen seveda v osrednjem zbiralniku, nikoli ne
preseže 20 do 22 °C. Zato je možno z isto napeljavo talne plošče oskrbovati temperaturno bariero zunanje
obloge pri visokih poletnih temperaturah ter zniževati obremenitev hlajenja stavbe in notranje temperature.
Če hlajenje stavbe predstavlja večjo obremenitev kot običajno, lahko to prenesemo še na ločen hladilni
krogotok, kar naredimo s cevno napeljavo izven tlorisa stavbe, s pomočjo v zemljo položenih napeljav.
Posebne zahteve glede temperature posebnih prostorov so na primer v Nemčiji na kopališčih, kjer je zahtevana
temperatura 24 °C, prav tako so zahteve glede hladilnic pri čemer je treba obravnavati posebej in glede na
prostor, kar pomeni, da niso predmet energetskih izračunov stavbe.
