19
4.3 Protitočni zračni izmenjevalnik cev–v–cevi (koaksialna cev)
Ker je temperaturna bariera v zunanji konstrukciji za reguliranje temperature precej počasna, smo dodali 'hitro'
komponento v obliki prav tako patentiranega cevnega prezračevalnega izmenjevalnika, tako imenovane protitočne
naprave cev–v–cevi. V zunanjo večjo cev je speljano dovajanje zunanjega zraka, v manjšo notranjo cev pa odvod
zraka iz objekta. (Slika 4.11).
Cevni sistem je s površinske uporabne površine speljan skozi talno ploščo v zemeljski zbiralnik in od tam pod talno
ploščo, položen je predvsem v robnem zbiralniku na dolžini 40 do 45 m, da bi od tam zunaj stavbe sprejemal
dotočni zrak ter odvajal odpadni zrak. Cev sestoji iz 0,12 do 0,15 mm debele zvite legirane pločevine, ki na zunaj
za boljši prenos toplote izkazuje premostitve. V cevi, po kateri se dovaja sveži zrak, lahko stene cevi že dosegajo
rosišča, zaradi česar se tvori kondenz. Zato moramo v zemlji cevi položiti z 0,5-odstotnim padcem in poskrbeti za
to, da odvajamo kondenz.
Izračune za polaganje in dimenzioniranje prezračevalnih cevi lahko naredimo s pomočjo dinamičnih simulacijskih
programov. Na podlagi velike pasovne širine robnih pogojev, kot so talne razmere, klimatske razmere itd., lahko
pri rezultatih pričakujemo velika odstopanja. Za začetek je za takšne izračune potrebno ugotoviti naslednje
parametre: med drugim gostoto tal, specifično toplotno kapaciteto, sposobnost prenosa toplote in vsebnost vode
v tleh. Hitrost pretoka naj bi znašala med 1,0 m/sek. in 1,4 m/sek. Pri izmenjavi zraka med 0,3 in 0,8/h pri običajnih
velikostih stanovanjskih hiš ugotovimo prostorninske pretoke zraka do 500 m
3
/h.
Slika 4.11: Protitočni zračni izmenjevalnik cev–v–cevi (princip letnega obratovanja)
