10
Kohodiš po jezerskemnabrežju, zlahka
pozabiš, da sevbližini podpovršjem zemlje
s silnomoËjopretakajo vode, ki vpodzem-
nih energetskihobjektihustvarjajo energijo.
Njihovodelovanje jeoËemnevidno. Vokolje
so vpeti tako, danemotijonjegovega ritma.
Še takrat, ko se zaradi njihdolbejo skale
inpremikajo izjemne koliËine apnenËastih
in flišnih kamnin, je življenjeohranjeno in
narava zavarovana.
ki sta zaËeli delovati leta2002, stabili pomembendel
StrategijeuËinkovite rabe inoskrbeSlovenije z energijo,
pri njunemnaËrtovanjupa jebilaposebnapozornost
posveËenavplivomnaokolje.
Pri graditvi vzporednihelektrarn, ki izkorišËata žeobsto-
jeËepregrade, bazene, stikališËa, daljnovode indrugo
infrastrukturo, jebila vSloveniji prviË uporabljena
tehnologijagradnjedovodnihpredorov, ki jeomogoËila
soËasni podzemni izkop inmontažopredizdelanih
železobetonskih elementov zaoblogopredorov. Tak
pristop jeomogoËil izjemnohitro izvedbo zahtevnihdel,
s krajšim Ëasomdel pa so se zmanjšale tudi obremenitve
okolja. Tehnologija, naËrtnoprilagojena lapornatim
apnencem inposoškimgeološkim razmeram, segmenti,
zasnovani za Ëimmanjše tlaËne izgube v cevovodih, in
izvedbaobjektovpod zemeljskimpovršjem soomogoËili
uresniËitevenenajpomembnejšihnaložb v slovenskem
energetskem sistemu z optimalno stopnjovarnosti za
okolje.
VzporednehidroelektrarneDoblar I in II ter Plave I in II,
ki delujejonaosnovi ene zajezitve, so z obnovo ingrad-
njo, zasnovano z upoštevanjemvsehokoljskih vplivov,
omogoËilepoenotenje instaliranegapretoka ter boljše
izkoristkepretokovSoËe za vso verigohidroelektrarn.
Okoljsko sprejemljivanaložba jepoveËalamoË verige za
77odstotkov ter proizvodnjo vršne energije za
35odstotkov.
Ohranjanjeokoljskihposebnosti in iskanje rešitev, ki
omogoËajooptimalno sožitjeenergetike innarave, sta
vpeti tudi vnaËrte zagraditev Ërpalnehidroelektrarne
AvËe, ki boprav tako izkorišËala žeobstojeËo akumulaci-
jo zahidroelektrarni Plave I in II naSoËi. Le-tabo spodnji
bazenprve Ërpalne elektrarne v sistemuSoškihelektrarn,
obnjej pabo tudi enoagregatska strojnica z reverzibilno
turbino, ki bopoeni strani omogoËalaproizvodnjo
dragocenevršne energije, podrugi strani pabo Ërpala
vodov zgornji bazen, umešËen vnaravnooblikovano ko-
tanjonaobrobjuBanjškeplanote. Zgornjo akumulacijo
bo s strojnicopovezoval cevovod s podzemnim tlaËnim
tunelom.
Elektrarna, ki booptimalno izkorišËala razlike v ce-
nahelektriËneenergije v Ëasunizke invisokeporabe,
jepo vsehpresojahokoljsko sprejemljivanaložba, ki
lahko spodbudi regionalni razvoj zdaj demografsko
ogroženegapodroËja. Njenaakumulacija je lahko izziv za
razvoj turizma, primernega zabližnjeobmoËje zašËitenih
BanjšËic.
Sodobne rešitvevkljuËevanja Ërpalnehidroelektrarne
AvËevprostor temeljijona temeljiti presoji vplivovna
okolje. Elektrarna, ki bopoveËala vodne zmogljivosti in
z vršnoenergijoobogatila elektroenergetski sistemSlo-
venije, boomogoËalanov razvoj napodroËjuBanjške
planote, nedabi ob tembistvenoogrožalanjene
naravnevrednote. Delovanje elektrarnebo v velikimeri
povezano z izkorišËanjem žeobstojeËihenergetskih
objektov.
Medpomembnimi inovativnimi pristopi k energiji
je tudi zavezadruæbeSoškeelektrarneNovaGorica
d.o.o., da energetskodejavnost povezuje z drugimi
možnimi namembnostmi svojihobjektov. Tako somed
veËnamenskimi objekti elektrarne, ki s svojimi zajezit-
vami omogoËajo ribogojništvo (HETolminka) ali pa so
izkorišËene tudi zaboljšooskrboprebivalstva s pitno
vodo (HEZadlašËica).
Doblar inPlave, prvi veËji elektrarni naSoËi, stade-
rivacijski elektrarni z akumulacijo, kar pomeni, da je
moË vode, ki žene turbine, povezana s premišljeno
zasnovanimi cevovodi, ki vododovajajodoveËinoma
podzemnihenergetskihobjektov. Akumulaciji indrugi
obstojeËi objekti obeh elektrarn sobili osnova zadogra-
ditevvzporednihderivacijskih elektrarnDoblar II inPlave
II, ki stapomembni zlasti za zadovoljevanjepotrebpo
vršni energiji ter regulacijski in rezervnimoËi. Elektrarni,
spremenjeni
pristopi k
energiji
SENGBrosura.indd 10
5/3/05 11:31:30AM
