9
KodolinoSoËenapolnijo žarki sonca,
zelenomodra vodanosi s seboj odmeve
z bližnjihplanin in skrivnosti podzemlja
visokegakrasa.Mrežadivjih rek in
hudourniškihpotokovpolni soteske in
koritaSoËe. Voda, ki divjamedprepadnimi
stenami, senenadoma razlije Ëez široka
prodišËa…
BogastvoSoËeni le vnjeni presenetljivo razgibani
strugi, ampak tudi vblodnjaku skritih sotesk, iz katerih
pritekajohudourniški potoki, ki s seboj nosijovode
kraških izvirov. Prvi hudournik seSoËi pridruži le streljaj
odnjenega izvira. Smaragdna reka si natoutira sotesko,
polnobalvanov in korit, znaËilnih tudi zanjenepritoke.
Ko s slapovi inbrzicami premaga skale in ko se vmes
umiri v tolmunih, ji v slikoviti TrentimoËi povrneKrajca-
rica, najbolj vodnat pritokSoËe. Rekanadaljujepotmimo
prepadnegabrega s skalnimi obeliski, poglablja zname-
nitaMala inVelikaKorita, se v razširjeni dolini napolni z
Lepenco in senato sredi Bovške kotline sreËa sKoritnico.
Pritok iz doline stoterih slapovprinaša s seboj tudi vode
Predelice inMožnice. VBovški dolini, najveËjemplanem
svetu slovenskihJulijskihAlp, se strugaSoËe, ki jebila le
nekaj kilometrovprej široka komaj poldrugimeter, razširi
na 150metrov, njene vodepa se lahko razlijejo tudi do
600metrov široko. Vanjopritekajo vodeBoke, ki se takoj
za kraškim izviromponaša z enimnajvišjih slovenskih
slapov, terGljuna, šeenegavodotoka, ki gapolnijo
kraškevode sKanina. Ko seSoËi iz ozke, globoke, divje
inmarsikjeneprehodne soteskepridruži še rekaUËja, se
vode znova zajedo vozke kanjone. ŠepredKobaridom
se koliËinavodev reki zaradi podzemeljskihdotokov
poveËa zadveUËji.
SoËa innjeni zgornji pritoki teËejopodolgih, ozkih
dolinah s strmimi poboËji in velikimi, vpovpreËju skoraj
30-odstotnimi padci. V zgornjem toku stanjenanajveËja
pritokaKoritnica inUËja, reki, ki prav tako kot SoËa
ustvarjata izjemne krajinskepodobe.
MedKobaridom inMostomnaSoËi se strmec rekena
širokempodolju zmanjša. SoËaodlagaprod, ki ga je
prej divjanosila s seboj. Tu se ji pridruži veË vodotokov,
med katerimi stanajpomembnejši vodnataTolminka
z ZadlašËico in Idrijca z BaËo, Trebušo, Kanomljico in
drugimi pritoki. Tolminka inZadlašËica slovitapo sa-
mosvojih soteskahna robuTriglavskeganarodnega
parka, Idrijca, ki je z 48 kilometri najdaljši pritokSoËe, pa
jepovezana z bogatimi naravoslovnimi tradicijami in z
znamenitostmi v krajinskemparkuZgornja Idrijca.
PriMostunaSoËi, ki leži na skalnempomolunad so-
toËjemSoËe in Idrijce, so vodeukroËene v jezero, ki
napajaprvoveËjohidroelektrarnoDoblar. SoËa vnad-
aljevanju svojepoti znovadolbeglobok kanjon, ki se
pozneje razširi, pa znova zoži, dokler nedosežeSolkan-
ske soteske. Reki senapoti Ëez jezove, ki služijodelovan-
juhidroelektrarnPlave inSolkan, pridruži še veËmanjših
pritokov. JužnoodSolkanaSoËa vstopi naprodnato
Goriško ravan. Preden sevTržaškem zalivu vdelti izlije v
Jadranskomorje, jo s svojimi vodami obogati šeVipava
sHubljem indrugimi pritoki. Vipava, ki je sicer veËino
svojega toka regulirana, pri svojih kraških izvirihustvarja
svojevrstnodelto, zaradi katere imajomnogi njen izvirni
kraj kar za slovenskeBenetke.
»eprav se vSoËone zlivaveliko rek, sonjeni pritoki s
svojimi vodnimi omrežji vsak zase vredni pozornosti.
Tolminka z ZadlašËicoprinašaodmevealpskega sveta
okoli Triglava, Idrijca zBaËoposebnosti predalpskega
sveta, Vipava sHubljem vode s kraškihplanot.
SENGBrosura.indd 9
5/3/05 11:31:30AM
