17
Ko zdravnik svetuodkrije florodotlejmalo
znanegapredela sveta, ko kirurgnatanËno
izrišegeološkepojave, kouËitelj ves prosti
Ëas nameni botaniki, ko lekarniški pomoËnik
raziskujepodzemne skrivnosti, ko vele-
trgovec s svojim imenom zavselej zaznamu-
jenajvišje slovenskegore, sepiše zgo-
dovina. Skozi oËi velikihmož, ki spreminjajo
pomennarave.
JuliusKugy in številni slovenski planinci soEvropi na
zaËetku20. stoletjaoznanili lepote svetamedTriglavom
in Jadranom. Najdragocenejše stvaritvenarave so
odtlej zašËitene vokviruTriglavskeganarodnegaparka,
botaniËneposebnosti pa varujeAlpski botaniËni vrt
Juliana.
Ko so se leta1778na 2864metrovvisoki Triglavpovz-
peli prvi štirje srËnimožje, so seTrentarji poslavljali od
fužinarstva, goriški kmetjegojili sviloprejke, IdrijËani pa
so se žeponašali z imenitnimi kamnitimi klavžami. Svet
medSoËo inTriglavom, najvišjogoro tedanjedežele
Kranjske, prviË kartografskoupodobljene leta1744, je
zbujal radovednost naravoslovcev, ki jih jev tadel sveta
pritegnil prav idrijski rudnik.
JoannesAntoniusScopoli, zdravnik, ki je službo v Idriji
nastopil leta 1754, je kot pomembennaravoslovec svo-
jega Ëasapostavil temelje znanstveneganaravoslovnega
raziskovanja. Po svojihbotaniËnihpotepih je izdal
najprej delo FloraCarniolica, v katerem jimeddrugim
upodabilmaslenico iz idrijskihgozdov. Scopolijevugled
je v Idrijo leta1766privabil BalthasarjaHacqueta, dok-
torja jezuitske filozofije, kirurga inporodniËarja, pred-
vsempanavdušenega raziskovalcanarave, ki se jemed
prvimi približal tudi Triglavu. Popisal je idrijske kamnine,
geološkepojave ingorske rastlinenaKranjskem.
Scopoli, Hacquet indrugi ugledni evropski naravoslovci
so v 18. stoletju, Ëasuprvihosvajanj najvišjih vrhov Juli-
jskihAlp, zaËeli odkrivati botaniËno in živalskobogastvo
svetaobSoËi.
Stoletjepozneje sonaprej težkodostopni Triglav vodile
izboljšanegorniškepoti, leta 1872pa jebilana Ledinah
podMalimTriglavom žepostavljenaprva koËa. V tem
Ëasu jebil direktor rudnika v IdrijiMarkoVincenc Lipold,
prvi slovenski geolog in avtor pomembnihgeoloških
kart slovenskegaozemlja. Njegovopis geološke zgradbe
idrijskegaobmoËja jebil prviË predstavljen leta1873na
svetovni razstavi naDunaju. Dve leti pozneje se jenaTri-
glavprviË podal JuliusKugy, išËoË skrivnostno triglavsko
rožo, HacquetovoScabioso trento. Gornik inpisatelj
Kugy, Ëigar spomenik stoji nedaleË od izviraSoËe, s
svojimi zapisi velja zaenegaodnajpomembnejših
odkriteljev tegadela sveta. Zavedanjeonjegovi edinst-
venosti jebotrovalonastankuTriglavskeganarodnega
parka, ki jebil obustanovitvi leta1924peti nacionalni
park vEvropi. Dve leti pozneje jevTrenti nastal prvi alp-
ski botaniËni vrt, ki ga je tudi sKugyjevopomoËjouredil
Albert Bois deChesne, navdušenbotanik iz Trsta.
SENGBrosura.indd 17
5/3/05 11:31:33AM
