15
Komed žuborenjemvodapot zastane
obpogledunakamnitepiramide, ki se
pnejo Ëez reko, se šumu voda vglavi
pridruži hrumenje lesa. Ko seoËi nagledajo
kamnitegamojstrstva klavž, ko se koraki
namerijoob sanjavih vodnih kanalih, ko
se rokanehote želi dotakniti najveËjega
lesenegavodnegakolesavEvropi, se
Ëloveknenadoma zave, kako zelo smo
povezani z dosežki preteklosti…
Lesene klavže sov18. stoletju zamenjale znamenite kam-
nite klavže, ki so jihna Idrijci inBelci zgradili ponaËrtih
JožefaMraka, idrijskega jamomerca, zemljemerca in
kartografa. Pregrade iz klesanih kamnitihblokov somed
najpomembnejšimi tehniškimi spomeniki vSloveniji. V
izjemni tehniški dedišËini sedružijo z veliËastnonapravo
za Ërpanje vode iz rudnika. Idrijska kamšt z lesenim lopa-
tastim kolesom s premerom 13,5metra slovi kot najveËje
vodno kolovEvropi. TehniËnaposebnost, ki jedelovala
kar 158 let, je šedanes naogled vMestnemmuzeju v
Idriji.
Šepreden so vode Idrijcepognaleprve turbine, so s
svojomoËjonavdihovale izjemne tehniËne rešitve.
DedišËina Ëasovpred elektriko jedanes del krajinske
posebnosti rek. Klavžena Idrijci innjenihpritokih ter
mogoËno vodno kolo soneprecenljivdel slovenske
tehniškededišËine.
Ob koncu 19. stoletja jemoË vodepostala tudi vir elek-
trike. Prva rudniška elektrarna je zaËeladelovati leta1893
‡ le 13 let zatem, ko je vAmeriki zaËeladelovati prva
hidroelektrarnana svetu, in ledesetletjepodunajski
razstavi oelektriki, na kateri jepozornost zbujala zlasti
elektriËna razsvetljava, ki jo jevSloveniji prvadobila
Postojnska jama leta1884.
NapodroËjuelektriËneenergijeSlovenijanikoli ni
zaostajala zaEvropo. ZaËetek elektrifikacijevSloveniji
sega v leto 1894, ko je zaËeladelovati prva javnahidro-
elektrarnanaobmoËjuSlovenije. Prva idrijska rudniška
hidroelektrarna jedelovala že letoprej.
Rudnik živega srebra, ki jev Idriji deloval 500 let, jepo
koliËini pridobljene živahne kovinedrugi najveËji na
vsem svetu. S svojim rudnimbogastvom je spodbu-
jal tehniški razvoj, ki šedanes burka radovednost in
domišljijo.
Sredi 16. stoletja, ko jebila idrijska jamamednajglo-
bljimi vEvropi, soposkrbeli zauËinkovito izrabovodoto-
kov. Vodnaenergija jeomogoËaladelovanjedvigalnih
naprav invodnih Ërpalk, povezanapa jebila tudi z
oskrbo rudnika s potrebnim lesom. V Idriji sona reki
zgradili grablje ‡ lesenoprepustno zaporo zaprestre-
zanje splavljanega lesa, višjena Idrijci paprve klavže ‡
visoke vodnepregrade, ki so zbirale vodo, namenjeno
obËasnemuplavljenju lesado rudnika, ki jebil tedajmed
tehnološkonajboljeopremljenimi. Sistemvodne rabe
sodopolnjevale idrijske rake ‡ vodni kanali, po katerih je
teklavodanavelikanadlivna kolesa. Vodni tok jepogan-
jal dvigalne in Ërpalnenaprave, žage in kovaška kladiva.
SENGBrosura.indd 15
5/3/05 11:31:32AM
