16
KohoËešmoË reke spoznati s strastno ra-
dovednostjo, ko te za vselej zaËaramagija
spreminjanjanjenegahrumenjavelektriËne
moËi, ko razumeš vprašanja, ki te ženejo
kodgovoru, konajdeš rešitve, boljšeod
prejšnjih, si vizionar, ki lahko spremeni ra-
zumevanje energije.
Prvi vizionarji, ki so izmoËi vodeustvarjali energijo, so
bili vPosoËju, naKrasu innaPrimorskem lastnikimlinov
in žag,manjši tovarnarji ter upravljavci naravnegabo-
gastva ‡ rudnika živega srebrav Idriji ter rudnika svinca
in cinka v italijanskemRablju.
V letu 1903 jeRudniπkauprava Idrija zgradilahidroelek-
trarnoPeËnik naPeklenskempotoku, leta 1909pa πe
hidroelektrarno Idrija-mesto. Istega leta, 1909, jeUprava
rudnikaRabelj zgradila πehidroelektrarnoMoænica.
IzkušnjepodjetnihdomaËinov iz pionirskih Ëasovprido-
bivanjaelektrike vporeËjuSoËe sobile zaËetna zaklad-
nicaelektroenergetskega znanja, ki sogapovezale in s
sodobnimi spoznanji poglobileSoškeelektrarneNova
Goricad.o.o.
HugoUhlir, praški gradbenik, ki je leta 1911postavil
hidroelektrarnonapotoku Idrija in z njoprek 3 kV kabla
oskrboval Kobarid, je leta1929 kot projektant pri tedanji
Glavni direkciji vod vLjubljani naËrtoval tudi hidroelek-
trarnoPlužna, ki je zaËelaobratovati leta 1931 z dvema
generatorjema s skupnomoËjo 1500 kVA. Ta elektrarna,
ki popoznejπihdograditvah inobnovahnapotokuGljun
deluje šedanes, jev zaËetku tridesetih let skupaj z elek-
trarno Logoskrbovala veËji del gornjegaPosoËja.
RekaSoËa jebila sredi tridesetih let prejπnjega stoletja
prizorišËe raziskovanj in sondiranj strokovnjakov italijan-
skihpodjetij druæbeSADE, ki jeedina imela koncesijo za
izkoriπËanje vseh vodnih sil Primorske. Njihove raziskave
sodoloËile lokacije zagradnjohidroelektrarnDoblar in
Plave. Leta1929 je ItalijanCorvi zaËel graditi hidroelek-
trarnoPodmelec, ki jedve leti zatem, leta 1931, zaËela
obratovati. Istega leta jedružbaSACEIO zgradila za
tiste ËasenajmoËnejšohidroelektrarnonaPrimorskem
- hidroelektrarnoHubelj. Namenjena jebilaobratom
tekstilne industrije vAjdovšËini.
Prve velikehidroelektrarne vPosoËju sobileplod
znanja, raziskovanj innaËrtov energetskih strokovnja-
kov, ki so tedaj delovali vSloveniji. Ko soSoškeelek-
trarneNovaGoricad.o.o. podrugi svetovni vojni prev-
zele energetskeobjektenaposoških vodotokih, so jih
obnavljale inposodabljalev sodelovanju s slovenskimi
podjetji, ki sobila zaradi znanja in izkušenj napodroËju
energetskih sistemov, turbin ingradbeništvaugledna
tudi v tujini.
raziskovalci
elektriËnih vizij
SENGBrosura.indd 16
5/3/05 11:31:32AM
