ČLANEK
Primeren pH tal omogoča optimalno
delovanje drugih gnojil
Med pomembne kazalnike rodovitnosti tal spada tudi pH-vrednost tal, ki izraža
njeno kislost oziroma bazičnost. Vpliva na fizikalno-kemične procese v tleh in na
fiziološke procese v rastlinah. Reakcija tal je posledica številnih dejavnikov in pro-
cesov, ki se odvijajo v tleh. Najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na pH v tleh, sta
vsebnost bazičnih kationov v matični podlagi in proces pedogeneze. Poleg tega na
razvoj pH tal vplivajo tudi vsebnost organske snovi v tleh, vpliv rastlinskih korenin
in talne favne ter seveda človekovi posegi v tla (gnojenje, obdelava). Ko je pH tal
primeren, gnojila delujejo optimalno, poveča pa se tudi dostopnost hranil za rastline.
Pri neustrezni pH-vrednosti je sprejem nekaterih hranil otežen. To se na rastlinah
pokaže z znaki pomanjkanja hranil in slabše rasti, ki jo kmetovalci želijo pogosto
popraviti s povečanjem odmerkov gnojil. Pri preveliki kislosti je to neučinkovito, saj
moramo najprej odpraviti vzroke za slabšo rast, to je urediti pH tal. Poleg tega lahko
prekomerno gnojenje brez ustreznega odvzema hranil privede do onesnaženja
okolja, pridelava pa je neekonomična.
Razporeditev tal glede na pH
oziroma reakcijo tal
Vsaka poljščina ima za rast in razvoj op-
timalno območje pH-vrednosti. Pri prenizki
oziroma previsoki vrednosti je otežen sprejem
nekaterih hranil. Posledica so zmanjšani hek-
tarski pridelki in neekonomična pridelava.
Optimalni pH tal ni enak za vsa tla, odvisen
je predvsem od teksture tal in vsebnosti hu-
musa. Čim lažja so tla in čim več humusa vse-
bujejo, tem nižja je optimalna pH-vrednost. Če
tla vsebujejo od 4 do 7 odstotkov humusa, je
optimalni pH okoli 5,5 na lahkih tleh in do 6,5
na težkih tleh (Mihelič, 2010). Na travinju je
optimalna pH-vrednost za 0,5 do 1 manjša kot
na njivah.
Preglednica:
Razporeditev tal glede na reak-
cijo tal
Po podatkih Centra za pedologijo in varst-
vo okolja, ki deluje na Biotehniški fakulteti v
Ljubljani, je v Sloveniji največ zmerno kislih tal.
Posebej v Podravju in Pomurju so njivska tla
kisla in močno kisla, z zelo veliko potrebo po
apnenju. Nevtralna tla so večinoma v pasovih
vzdolž večjih rek (Save, Krke, Savinje, Vipave,
Soče). Bazična tla se pri nas pogosto pojavljajo
na flišu.
Vzroki zakisanja tal:
Odvzem Ca in Mg iz tal s pridelki. Izguba
teh dveh elementov še dodatno pospešuje
zakisanje tal.
Izpiranje apna kot posledica humidne
klime. V tleh, ki so izpostavljena močnemu
izpiranju baz, se dogaja, da je pH zgornje-
ga sloja najnižji. Letne izgube CaO zaradi
izpiranja znašajo od 200 kilogramov na
hektar v severovzhodni Sloveniji do 800
kilogramov na hektar v zahodni Sloveniji
(Leskovšek, 1993).
Nevtralizacija med rastno dobo sproščenih
kislin v tleh.
Kisle padavine (odvisno od onesnaženosti
zraka).
Gnojenje z mineralnimi gnojili.
Apnenje tal
Če so pH-vrednosti prenizke, je apnenje tal
osnovni ukrep gnojenja kmetijskih zemljišč. Je
nujno potreben agrotehnični ukrep v rastlinski
proizvodnji predvsem zaradi velikih hektarskih
Pripravila:
Jožica Dolničar
tla
pH-območje
alkalna (bazična)
> 7,2
nevtralna
6,8–7,2
zmerno kisla
5,6–6,7
kisla
4,6–5,5
močno kisla
< 4,5
−
−
−
−
−
Legenda:
ni mogoče določiti
< 4.5
4.6-5.5
5.6-6.5
6.6-7.2
> 7.3
veči razpon
Slika:
Povprečna kislost tal zgornjega (prvega) horizonta
(podatki prilagojeni merilu 1:25.000)
Vir:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo in
Center za pedologijo in varstvo okolja
71
