pridelkov, deloma zaradi kislega dežja, izpra-
nih bazičnih kationov in fiziološko kislega de-
lovanja večine gnojil. Vzdrževalno apnenje tal
je potrebno tudi pri optimalni pH-vrednosti, da
s tem vrnemo s pridelki odvzete ali z izpiran-
jem izgubljene baze. Za sprotno nevtralizacijo
v tleh nastajajočih kislin in za nadomestitev iz-
pranega Ca potrebujemo okrog 500 kilogramov
CaCO
3
, če pa gnojimo s kislo delujočimi amo-
nijskimi gnojili, pa celo do 1.000 kilogramov
CaCO
3
na hektar letno (Mihelič, 2010).
Pomen apnenja in s tem dodajanja kalcija
je večplasten. Kalcij je pomemben za uravna-
vanje reakcije tal. Večina kmetijskih kultur naj-
bolje uspeva v nevtralni reakciji tal, ki pa ni za
vse tipe tal enaka. Kalcij je pomembno rast-
linsko hranilo, ki mobilizira rastlinam nedos-
topne hranilne snovi. Dostopnost posameznih
hranil oziroma elementov je zelo odvisna od
pH-vrednosti tal. Apno ima pomembno vlogo
tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Pri
zadostni količini kalcija so tla grudičasta, kar
vpliva na boljšo zračnost tal. Takšna tla so
tudi dalj časa sposobna zadrževati vlago.
Za apnenje se odločimo na podlagi analize
tal, ki naj bi jo opravili vsakih nekaj let (vsaj
na pet let). Vrsta gnojila, količina, čas in način
apnenja so odvisni od več dejavnikov. Kakšno
imamo zakisanost, tip tal, kaj bomo sejali, ka-
tero apneno gnojilo bomo uporabili itn.
› Čas apnenja
Apnimo lahko kadar koli. Pogosto delamo
to v poletnem in jesenskem času, po spravilu
pridelkov (žita, koruza). Takrat imajo tla tudi
največjo nosilnost, kar omogoča hitro in eno-
stavno delo. Apnenje na travinju je najbolje
opraviti zgodaj spomladi ali pa pozno jeseni.
› Tip tal
Na lažjih peščenih tleh uporabljamo manj-
še enkratne odmerke. Na težjih tipih tal lahko
uporabljamo večje odmerke.
› Kultura
Med poljščine, ki so glede apnenja
zahtevnejše, spadajo ječmen, pšenica, ogrščica.
Še zahtevnejše so metuljnice (lucerna, detelje,
grah), manj zahtevne pa so rž, oves, krompir in
tudi koruza. Krompirju pred saditvijo ne apnimo,
temveč za to poskrbimo pri predhodni kulturi.
› Količina
Prevelike količine naenkrat uporabljene-
ga apna lahko delujejo negativno. Blokirajo
določena hranila (fosfor, bor, mangan, baker)
v tleh in pospešijo razgradnjo humusa zaradi
povečane aktivnosti mikroorganizmov. Uporab-
ljene količine so odvisne od vrste apnenega
gnojila, njegove sestave in frakcije (velikost mel-
jave). Čim drobnejša je meljava oz. frakcija apna,
manjše so predpisane norme uporabe in obrat-
no. Enako velja za vsebnost apna (CaO), višja je
vsebnost, nižje so norme uporabe in obratno.
Vrsta apnenih gnojil
V Sloveniji sta ponudba in poraba različnih
apnenih gnojil kar pestra. Pri uporabi apnenih
gnojil je pomemben podatek vsebnost apna
(odstotki CaO).
› Apnenec – CaCO
3
Najbolj razširjeno gnojilo za apnenje. Vse-
buje okrog 50 odstotkov CaO. Pri mletem ap-
nencu so pomembni finost ali drobnost delcev
ter starost in trdnost apnenca. Bolj ko je gra-
nulacija drobna (fina), hitrejše je delovanje in
manjše so norme porabe (Agrokalciti). Večja kot
je granulacija, počasnejše in dolgotrajnejše je
delovanje, zato se lahko uporabljajo tudi večje
količine apnenca. Ker apnenec ni agresiven,
lahko z njim apnimo kadar koli.
› Žgano apno – CaO (Agrokalcit žgan)
100-odstotno vodotopno in zaradi tega
hitro delujoče apno s hitrim učinkom. Vsebuje
okrog 90 odstotkov CaO. Potrebno pa je vedeti,
da je zelo agresivno tudi za žive organizme v
tleh. Odmerjati ga je treba v manjših količinah
(cca. 500 kilogramov na hektar na leto). Na
razpolago je tudi v granulirani obliki.
› Hidratizirano oziroma gašeno apno
– Ca(OH)
2
Vsebnost CaO je okrog 70 odstotkov. Je manj
agresivno kot žgano apno, vendar je treba biti
pri uporabi previden tudi pri tej obliki.
› Dolomit – CaMg (CO
3
)
2
Poleg Ca vsebuje še Mg. Vsebnost CaO je
okrog 30 odstotkov. Na razpolago je tudi v gra-
nulirani obliki (Agrodolomit), ki omogoča raztros
z običajnim trosilnikom za mineralna gnojila.
› Sadra – CaSO
4
Mineralno kalcijevo gnojilo Sadra ne spre-
minja oz. dviguje pH-vrednosti ali pa jo spre-
minja zelo malo. Zato so takšna gnojila pri-
merna le kot gnojila za gnojenje s kalcijem in v
primeru Bokasulfa tudi z žveplom.
Zaradi velikih hektarskih donosov
pridelkov, deloma zaradi kislega dežja, iz-
pranih bazičnih kationov in fiziološko kisle-
ga delovanja večine gnojil, bo apnenje nuj-
no potreben agrotehnični ukrep v rastlinski
proizvodnji tudi v prihodnje. Apnenje mora
biti agrotehnični ukrep za izboljšanje rodo-
vitnosti tal, ki mu nato sledijo drugi ukrepi
(gnojenje, obdelava itn.). Le tako lahko rast-
linam omogočimo najboljše rastne razmere
in s tem doseganje dobrih pridelkov, pride-
lovalcem pa ustrezen ekonomski rezultat.
ČLANEK:
Primeren pH tal omogoča optimalno delovanje drugih gnojil
Slika:
Razpoložljivost hranil glede na pH-vrednost zemlje
Vir:
, 2010
0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 7.0 7.5 8.0 8.5 9.0 9.5 10.0
Dušik
Fosfor
Kalij
Žveplo
Kalcij
Magnezij
Železo
Mangan
Bor
Baker in cink
Molibden
72
