ČLANEK
Ni vrta brez barvitih, okusnih in
zdravih plodov paprike ali vročih in
pekočih feferonov
Paprika (Capsicum annuum L.) je ena najpomembnejših zelenjadnic v svetu in v
zadnjih 25 letih tudi pri nas. Obstaja veliko sort paprike, ki se razlikujejo po obliki,
barvi, velikosti, aromi in jakosti. Plodovi se uživajo kot sveža zelenjava ali sušeni kot
začimba, zelo obsežno pa se uporabljajo tudi v živilski, farmacevtski in kozmetični
industriji. V plodovih paprike je več kot 25 različnih pigmentov. Med njimi so izraziti
antioksidanti: zeleni klorofil, rumeno–oranžni lutein, karotin, rdeči kapsaicin.
Paprika je grmičasta rastlina, ki spada v
družino razhudnikovk (Solanaceae). Slovensko
ime izvira iz grško–latinskih besed peperi –
piper, kar pomeni poper, ki jima je dodan na
koncu »ka« in je nastala poperka oziroma pa-
prika. Prvi zapisi o gojenju paprike so najdeni
v Peruju pred 3000 – 4000 leti, kar govori o
ameriškem poreklu te rastline. K nam se je
v 17. stoletju razširila iz Turčije in Madžarske.
Botanično je v rodu Capsicum veliko vrst.
Najpogostejše so: C. annuum, C. frutescens, C.
chinense ter C. pendulum.
Številne sorte paprike in feferonov so v os-
novi po okusu sladke ali pekoče. Glede na na-
men pridelave so vrtne ali industrijske. Indu-
strijske sorte se sušijo in meljejo za začimbe,
vrtnih sort pa je več, in sicer, paradižnikova
paprika, babura, podolgovata paprika, pekoča
paprika in feferoni, in se uporabljajo sveže ali
za predelavo.
Paprika ima visoko prehransko in zdravilno
vrednost, po vsebnosti vitaminov je med zelen-
javo na prvem mestu. Vsebuje vitamine C, E, vi-
tamine iz skupine B ter minerale fosfor, kalij in
železo. Posebej zdravilne učinkovine so karoti-
noidi, močni antioksidanti in kapsaicin v pekoči
papriki in feferonih, ki krepi prebavila, srce in
ožilje ter deluje antidepresivno, aseptično ali
kot diuretik in afrodiziak.
Paprika je zelo zahtevna rastlina. Za
uspešno rast potrebuje veliko toplote, vlage in
močno osvetlitev. Občutljiva je na nizke tem-
perature. V naših rastnih razmerah se uveljav-
lja tržna pridelava v zavarovanih prostorih
(rastlinjak, tunel). S tem dosežemo zgodnejši
in kakovostnejši pridelek. Poskusno se paprika
hidroponično goji na kameni volni. Uveljavljajo
se nove vzgojne oblike. Obrezuje se eden od
simpodialnih poganjkov. Tako se vzgoji dva- ali
tri- stebleno rastlino, ki se lahko sadi na večjo
Pripravila:
Maja Lazarevič
gostoto. Rezultat je boljša izkoriščenost pros-
tora in večji pridelek na enaki površini.
V Agrosaatovi ponudbi imamo tradicional-
ne in udomačene sorte paprike, kot so kurtovs-
ka kapija, slonovo uho, v sodelovanju s semen-
sko hišo Austrosaat pa nudimo tudi avstrijske
sorte ter preizkušene, novejše in kakovostne
hibride za tržno pridelavo plodov in sadik.
Seme je pakirano v zavitke z različnim številom
oz. težo semen, od 5 gramov do 1 kg oziroma od
100 do 5.000 kaljivih semen. V ponudbi so se-
mena za konvencionalno in ekološko pridelavo.
Za izračun potrebne količine semena je dobro
vedeti absolutno težo oz. težo 1.000 semen. Pri
77
